moj blog

Da ne pozabim podatkov, če se še kdaj odločim za podobno trpljenje.

Drugi dan sem spil 4,5 litra vode, se sprehajal cca 40 minut in bil lačen. Za kosilo sem občudoval starša, ki sta si, med drugim, usta polnila s kranjsko klobaso. JS TUT… pa ni blo nč iz tega.

Sreda je minila v 24 urah. In ob pitju 6l vode. LAČEN. Se tolažil z mislijo, da je tretji dan še lakota, 4. pa že ne več. Napravil 2x 20 trebušnjakov in 20 sklekov. Tekel na dol, k mentorju - hehe - postenja. Zjutraj mi je srce razbijalo, po klistriranju je bilo bolje. Izgleda da se res precej strupov nabere v črevesju in da morajo ven. Klistriranje je sicer ena posebna zgodba posta. Nihče je v kakšnih izpovedih ni omenjal kaj posebej, niti je v kakšnih FAQjih. To je največji šit posta. Zlivat si vodo skoz luknjo, ki je navajena, da oddaja in ne sprejema, je..zajebano. Milo rečeno neprijeten občutek je vsaditi si cevko. Boli, ko si vlivam vodo, nekajkrat pa je nisem mogel zadržati v sebi niti nekaj sekund, kaj šele nekaj minut kot je sugerirano od nekaterih izkušenih postilcev. Ah, ne bom več, da ne bom zaradi tega koga odvrnil od posta.

Četrti dan je bil zajeban. To pa res. Morda imajo nekateri to krizo 2. dan, morda pa je bilo 4 l vode popite v 6 urah preveč. V glavnem, komaj sem prišprintal, kolikor se pač da šprintati s stisnjenimi ritnimi mišicami, do veceja, nato pa v miru prdnil in iz sebe izločil več kot liter vode (raje ne pretiravam z večjo količino) z raznimi ostanki iz črevesja. Potem pa šok, tresle so se roke, mlahava so bila kolena, nisem mogel sedeti, srce je utripalo v trebuhu, kar se je videlo tudi navzven. Skratka, kriza. Trajalo je 2 uri, nato sem odležal in zadremal za pol urce in je bilo ok. Vse skupaj sem spil slabe 6 l vode. Po 6ti uri sem se počutil odlično.

Danes zlivam vase četrti liter. Klistriranje je že od včeraj še za tri stopnice bolj nemogoče. Šel sem na dve uri dolg sprehod s psom, kar mi je vzelo precej energije, tako da sem kasneje bolj ali manj počival.

Jutri grem na sok, v nedeljo pa na sadje. Zdržal sem, dokazal sem si, sčistil sem se, tako da se nekje od srede prihodnji teden vračam v svet užitkarjev.

Danes je drugi dan mojega posta. V lucidnem spanju imel težke noge, predvsem pa roke. Zbudim se in to postane realnost. Včeraj še ves poln moči punci razlagam, kako je tokrat drugače, kako imam in energijo in klistriranje me ne moti in lačen nisem, danes zjutraj pomislim: šele torek je. Oče komentira, da se po stanovanju vlečem kot mesečnik. Opravim klistriranje. Vsem predsodkom navkljub, zlijem skoraj liter vode skozi sfinkter, ki se najbolj upira. Ko sedim na školjki in voda dere iz mene, se sam sebi smejim. Če me gleda normalna oseba, sem itak norec. Če me gledajo kaki vesoljci, si pa to moje opravilo zapišejo v beležko pod rubriko Le še eno od neumnih opravil.

Postim se drugič v življenju. Prvi post neuspelo, mislim da sem se nepremišljeno zaletel, tudi izdržal nisem. Ni bilo cilja, bilo je kolikor bom zdržal, pač bom. In z velikimi očmi ter vročim srcem, kakor navadno dojemam svet, ni šlo. Takrat se mi je 42 dni sicer zdelo nemogoče, povsem realno 21 dni, zadovoljen pa bil s 14 dni, sem si mislil. No, tega je 6 let, tako da dopuščam nekoliko drugačno resnico. Izplen: zdržal šest dni, nato pa v ljubljanskem nakupovalnem središču pojedel pico 4 siri in mleto meso. Kar naj bi bila kriza, ne vem kakšen šok in še kaj. Ne spomnim se, da bi bilo kakroli narobe, čeprav mi je prijatelj preko prijatelja dejal, da sem tarnal za bolečinami v terbuhu. Res se ne spomnim.

Tokrat sem potiho razmišljal nekje od novega leta dalje, ko sem se prvič počutil usranega od znotraj. Od vsega prepitja in prenajedanja sem se počutil težkega, brez energije, glede na to, da sem dobro razpoložen, ko tole tipkam, ne bom uporabljal besed kot gnilega, nevrednega, lenuha, … morda pa mi je kakšna od njih šinila skozi glavo.

Mislil sem, da bom zvozil marca, ni šlo, nato pa se mi je tale teden usedel v urnik kot da je za to ustvarjen. Imel sem neke pol priprave, nisem jedel mesa (kaj zdej, ribe so meso al ne?) od torka, v četrtek sem precej zmanjšal obroke, v petek tudi, v soboto sadni dan, v nedeljo samo sokovi in včeraj sem začel z vodo.

Sadni dan: 3 jabolka do kosila, nato cca 70 dag grozdja ter malo jagod in pomaranče. Ne za celo pomarančo obojega skupaj.

Sokovni dan: 2 litra jabolčnega soka tekom dneva in 4 dcl pomarančnega za večerjo.

Prvi dan: med 5 in 5,5 litri vode. Na tešče 10g magnezijevega sulfata oz. grenke soli v slabe 3 dcl vode in po 2h urah učinek. Presenetljivo in bistveno blažji kot prvikrat.

Počutje prvi dan: vse normalno, niti lačen, napravim 20 trebušnjakov in 10 zgibov dolgočasnosti radi in da se malo primerjam z nekaterimi, ki varčujejo energijo in objemajo drevesa ter dihajo na soncu. Kar gre. Celo še izkopljem in odstranim črni ribez, ki je očetu v napoto, kasneje v toku dneva pokosim igrišče. Energije imam več kot kak navaden dan, zvečer to opazi tudi punca. Opazi tudi da izgledam drugače, slabše. Počutim se bolje.

V pričakovanju nadaljnih ur, obrokov, dni…

Dobrodošel na blog.siol.net. To je tvoja prva objava. Za prvič naj ti bo, ampak zdaj pa začni zares!